Pet dnevno druženje z električnim vozilom Renault Zoe se je na žalost že končalo. Navdušen nad samim vozilom, predvsem pa nad njegovo porabo, malce manj navdušen pa nad stanjem infrastrukture električnih polnilnic v Sloveniji.
Dejstvo je, da so električna vozila tukaj in zdaj. Tudi na naših cestah se že vozijo, predvsem pa jih je moč srečati na električnih polnilnicah v Ljubljani. Vozila, razen vozil Tesla, imajo še precej majhen doseg in potrebujejo večkratno polnjenje na daljših relacijah. Tako je bilo tudi s testnim Renault Zoe, s katerim sem se odpravil na Bled.
Razdalja Ljubljana – Bled je nekje okoli 65 kilometrov. Če se peljem v eno smer in potem ga na Bledu “natankam”, ker imajo dve električni polnilnici, potem sploh ne bo panike. Ko sem se pripeljal na Bled in šel do električne polnilnice, ki ima kapaciteto polnjenja 13.8 kW, pri hotelu Astoria, so mi v recepciji hotela prijazno razložili, da ta polnilnica ne deluje že dva tedna. Ok. Ni panike, pri hotelu Krim je še ena polnilnica. Ko končno najdem polnilnico, ugotovim, da moram iti do recepcije po ključe (kartico), da bom lahko polnil vozilo. V recepciji sicer niso vedeli veliko o tem, ampak za vsak slučaj sem jim moral pustiti dokumente. Ko se vrnem nazaj do polnilnice ugotovim, da imajo zgolj 3 kW polnilnico in bi mi to, da napolnim vozilo do konca, vzelo vsaj šest ur. Ker tega časa nisem imel, sem vrnil kartico in tvegal z vožnjo proti Ljubljani.
Ja. Naredil sem okoli 128 kilometrov na “hlape” in ko sem se pripeljal pred hotel Slon, kjer je 22 kW polnilnica je računalnik kazal, da imam samo še za 8 kilometrov električne energije. Vožnja po avtocesti je bila adrenalinska, saj nisem želel prehitro porabiti energije in sem vozil pod 100 km/h in mahal vozilom, ki so me prehitevala. Na srečo mi je uspelo z varčno vožnjo “ne obstati” na cesti. No, pred hotelom Slon sta bili obe polnilni mesti zasedeni in sem se lahko odpeljal do polnilne postaje za borzo, kjer sem uspel dobiti prosto vtičnico in napolniti baterije.
Kaj sem pogrešal?
Zakaj Petrol nima na svojih bencinskih servisih, ki so postavljeni po avtocestnem križu tudi električnih polnilnih postaj? Zadeva bi bila dokaj preprost. Ustaviš se, greš na wc, spiješ kavo, poješ malico in v tem času napolniš električno vozilo. S tem bi se rešil precej velik problem, ki ga imajo tujci, ki si upajo z električnim vozilom priti v Slovenijo, prav tako pa tudi “domačini”, ki šele odkrivajo čare električnih vozil.
Kaj me je zmotilo?
Ob testnem vozilu sem dobil dve kartici za poljenje električnih vozil na električnih polnilnicah. Ena je bila za Elektro podjetje, druga za Petrol. Ja. Nekateri ponudniki in nekatere električne polnilnice uporabljajo RFID tehnologijo za identifikacijo uporabnika. Ok. Vse lepo in prav, ampak ko sem se pripeljal v BTC in poskusil polniti vozilo na njihovi električni polnilnici ni šlo – na informacijah sem izvedel, da moram imeti tretjo kartico, s katero bo to delovalo. No, kljub temu, da sem plačač kavcijo in sledil navodilom, le ta ni delovala.
Aplikacija, spletna mesta z električnimi polnilnicami?
Stestiral sem kup spletnih mest, kjer so vpisane lokacije električnih polnilnic – http://www.elektro-crpalke.si/, http://polni.si/, http://www.petrol.si/, https://chargejuice.com/ vendar podatki niso povsod osveženi in točni. Prav tako se ponavadi polnilnice sramežljivo skrivajo povsem nekje v kotu parkirišča.
Ko sem odkril aplikacijo Charge Juice je bilo moje življenje precej bolj preprosto, saj ta aplikacija dejansko deluje dobro in ima točne podatke – tudi o tem, kako je polnilnica zasedena:
- Android – https://play.google.com/
- iOS – https://itunes.apple.com/
Kaj pa država?
Slovenija je investirala več kot dve milijardi v elektriko iz obnovljivih virov preko subvencij! Številka je enormna in prekosi ceno TEŠ6. To, da bi infrastrukturo postavila država preko razpisov, so bile očitno sanje. Vendar se tudi na tem področju spreminjajo stvari, saj Slovenijo čaka širitev infrastrukture električnih polnilnic, ki naj bi se zgodila precej kmalu. Po drugi strani pa država ponuja subvencije za nakup električnih vozil, vendar je infrastruktura, razen v večjih mestih, še precej neurejena. Kljub temu, da so električne polnilnice naložba za prihodnost in da se bo čez par let “obračalo” precej denarja na električnih polnilnicah, je pri nas zelo malo “zasebnih vlagatelje”, ki bi postavljali na svoje stroške električne polnilnice v Sloveniji.
Suma sumarum – če želimo živeti v “čisti” deželi, z manj emisij CO2, potem bo nekaj potrebno narediti na tem področju. In ko bo boljša infrastruktura, predvsem pa ko bo boljša pokritost z električnimi polnilnicami, tudi sedanja avtonomija dosega vozil ne bo več problem. Z Renault Zoe bi se moral na poti do morja ustaviti vsaj enkrat, da bi “dotočil” električno energijo in se mirno pripeljal do ciljne destinacije.
Objava Električne polnilnice in infrastruktura za električna vozila v Sloveniji na had blog.